PRAVLJICE IZ LUKE,

 Knjižnica

MPA naslovka      Morski pes Anton

Morski pes Anton je zgodba o prijaznem morskem psu Antonu. Nastanek zgodbe sega v leto 2009, ko je avtorjeva hčerka Iva očku vsak večer naročila, kakšno pravljico naj ji pove. Nekega večera je naročila pravljico, v kateri naj nastopata morski pes Anton in fantek. In rodila se je pravljica, ki je prerasla v pesnitev, kasneje pa je avtor izdal knjigo, ki so jo mladi bralci lepo sprejeli.

Dečka Marka iz Pirana vihar odnese na odprto morje, mu vzame ladjo in ga pahne na samoten skalnat otoček. Njegove klice na pomoč zasliši prijazni morski pes Anton in pohiti v reševalno akcijo. Fantiča si naloži na hrbet in ga ponese domov v rodni Piran. Prebivalci Pirana morskega psa Antona v zahvalo bogato pogostijo, piranski župan pa mu podeli naslov »Častni občan«.

Ilustrirana pravljica v verzih, ki nam poleg prikupne zgodbe s srečnim koncem in čudovitih ilustracij ponudi tudi pot k spoznanju, da morski psi tudi v resnici niso tako zelo nevarni, zlobni in krvoločni kot večina človeštva misli in da so morski psi po krivici preganjana in osovražena vrsta. 22 strani.

img023img024                                          img025img026            img030img029

Platnice     Pijana smrt ali Vinogradnik Tomaž je zamočil

Pravljica Frana Milčinskega se začne takole: Včasih je bil na svetu red. Celo smrt je opravljala svojo bridko službo bolj pošteno in pravično kakor danes… In pravljico Bridka smrt in Tomaž, pravljico o smrti, ki je nekoč   vedno prišla ob v naprej določenem, vsakomur predpisnam in enotno odmerjenem času, je pesnik Luka Vasle prelil v verze.

Pravljica o smrti, ki nekdaj nikoli ni prišla nenadoma, nasilno ali prezgodaj. In takrat se o smrti ni filozofiralo. Ni bilo o čem filozofirati. Edini pregovor o smrti je bil “Smrt je poleg davkov edina zanesljiva stvar na svetu”. In tako s stvari tekle, dokler ni ustaljenega reda prekinil vinogradnik Tomaž.  Do takrat tudi pregovorov o vinu ni bilo. Do tega usodnega dne je bila edina modrost o vinu le ” V vinu je modrost, v pivu je moč in v vodi so bakterije.”  Pilo se je zmerno in zgolj za zdravje. Potem pa se je tistega vročega poletnega dne vse obrnilo na glavo. Vinogradnik Tomaž smrti nekega dne, ko jo je prineslo mimo,  ni privoščil kupice vina. Ko pa si ga je postregla sama, je pobesnel in jo zaprl v sod. In smrti ni bilo več. Ljudem je bilo sprva to všeč, a njihovo število je čez čas naraslo čez vsako razumno mero. Čedalje več je bilo shiranih obnemoglih starcev, ki pa kljub temu, da so želeli že oditi,  tega niso mogli storiti, ker je bila smrt trdno zaprta v sodu in zato opravilno nesposobna. Začelo je zmanjkovati prostora in hrane. Ko je čez mnogo let tudi že ostareli vinogradnik Tomaž želel umreti, je smrt izpustil iz soda, a vse je bilo drugače. Smrt je sicer spet začela opravljati svojo službo, toda nekdanjega reda ni bilo več…

Ilustrirana pravljica v verzih, ki nam na humoren način razloži vzrok nepredvidljivosti konca življenja. 52 strani.

img032img033img034img035img036

V80DOS   V osemdesetih verzih okoli sveta

Samostojna zbirka, leto izdaje 2007. Gre za zbir pesmi, nastalih od leta 1990 do 2007, 121 strani. Večina pesmi iz te knjige je v Hiši poezije, ki jo najdete v mestecu. Tista ozka rumena hiša.